Deguji izhajajo iz Južne Amerike, natančneje iz Čila. So razširjena vrsta na širokem območju vse do hribovja Andov. Po izgled spominja na veverico, zato se jih je prijelo ime čilska veverica.
So srednje veliki glodavci, sivorjave barve, rep ne presega dolžine telesa in ima na koncu čopek dlak.
Latinsko ime Ocotodon degus pomeni »osmicozobec«, ki izhaja iz značilne oblike zob, ki spominja na osmico. Kot pri ostalih glodalcih tudi zobje degujev stalno rastejo in si jih morajo redno brusiti. Zanimivo je, da so deguje prinesli v Evropo zaradi raziskav o diabetesu, saj ta žival ne more prebavljati sladkorjev zato hitro zboli za njim.
Prehrano sestavljajo seno, sveža zelenjava, suhi cvetovi, seneni briketi in podobne prehranske mešanice. Pomembno je vedeti, da sveže sadje in zelenjava lahko povzroči drisko in napihnjenost.
Samci in samice degujev so si med seboj zelo podobni in jih je po zunanjosti težko ločiti. Zrastejo od 95 do 310 mm v dolžino. V ujetništvu deguji živijo od 7 do 9 let. So živahne živali, ki so aktivne predvsem v večernem in jutranjem času. V ujetništvu je pomembno, da imajo dovolj prostora za gibanje in igro. V šolskem vivariju imamo ogromno kletko, v kateri je veliko skrivališč, plezalo in kolo.
Pripravile: Lara.P, Clara, Lara.S
Vir:
https://www.mrpet.si/degu-p-17458.aspx (obiskano 6. 2. 2023)
